Kaj je psihosinteza
“Je metoda samovzgoje in psihološko-duhovne samorealizacije za vse, ki niso pripravljeni biti ujetniki svojih notranjih fantazm in zunanjih vplivov, ne želijo biti pasivne žrtve igre psiholoških silnic, ki se odvija v njih, temveč hočejo postati gospodarji svojega notranjega kraljestva.”
(Roberto Assagioli)
Psihosinteza je psihološka smer, ki jo navdihujejo principi humanistične psihologije, njen temeljni namen je harmoničen razvoj osebnosti kot biološko-psihološko-duhovne celote ter podpora stiku z višjimi ravnmi psihe.
Je metoda konkretnega dela, usmerjenega v spoznavanje, rast in osebno transformacijo, pri katerem ima vsak posameznik, izhajajoč iz tega, kar je, moč, da uresniči svoje osebne potenciale. Njegovo delo je vodeno, vendar v svojem bistvu proces temelji na samovzgoji.
Komu je namenjena in kaj pomaga uresničiti?
“Celovitost (osebnosti) je možna. Vendar se moramo tudi zavedati, da ne začenjamo scelovitostjo, ta ni kar podarjena: je dosežek in rezultat dolgega dela: zahtevnega, vendar veličastnega dela, raznolikega, privlačnega, plodnega za nas in za druge, še preden je dovršeno.”
(Roberto Assagioli)
Psihosinteza je namenjena tistim, ki, ko se znajdejo v stiskah ali težavah, želijo razumeti vzroke zanje in v sebi ponovno najti ravnovesje ter priti do izboljšanja in rešitve.
Tistim, ki v sebi nosijo občutek nepopolnosti ali eksistenčnega nemira in želijo stopiti na pot notranjega iskanja, s katerim bi razvili bolj zaveden, avtentičen in ustvarjalen odnos do življenja.
Tistim, ki so po svoji vlogi ali profesionalno vključeni v vzgojne in izobraževalne dejavnosti (staršem, učiteljem, animatorjem …), v socialno problematiko ali v poklice pomoči (zdravnikom, bolničarjem, socialnim delavcem, psihologom, psihoterapevtom, svetovalcem …) in želijo razviti svojo sposobnost pozitivnega vzpostavljanja stikov z drugimi ter tako olajšati njihove procese rasti.
Psihosintezna pot
Za psihosintezo ima človeško bitje središče zavedanja in volje, ki je zmožno sestaviti mnogoterost, ki ga tvori, v bolj harmonično sintezo (osebna psihosinteza). Le-ta, uporabljena v polju odnosov, podpira integracijo med posamezniki ter med posamezniki in okoljem (medosebna psihosinteza). Psihosinteza vidi človeško evolucijo kot rast k vedno bolj obsežnim sintezam, vse do razširitve onkraj vsakdanje človeške zavesti, do identifikacije z (višjim) Jazom (nadosebna – transpersonalna psihosinteza).
Psihosintezni proces se razčlenjuje v tri faze, ki predstavljajo etape neskončnega krožnega procesa: “ Spoznavaj sebe, imej se v oblasti, spreminjaj se”.
Spoznati sebe
“Ena od največjih slepot, najbolj škodljivih in nevarnih iluzij, ki nam onemogočajo, da bi bili to, kar smo lahko, da bi dosegli visoki cilj, ki nam je namenjen, je ta, da se pretvarjamo, da smo “iz enega kosa”, to je, da imamo jasno začrtano osebnost. Večinoma so namreč vsa naša pozornost, naše zanimanje, naša dejavnost zavzeti z zunanjimi, praktičnimi problemi, z nalogami in cilji, ki so izven nas…. Prevzeti s temi prividi zanemarjamo zavedanje samih sebe, zavedanje tega, kdo in kaj smo, “posedovanje”samih sebe.
(Roberto Assagioli)
Zavedanje naše notranje mnogoterosti, ki je sestavljena iz občutkov, impulzov in želja, čustev, misli, podob, intuitivnih prebliskov, konfliktov, ki se pojavljajo v naši duševnosti, ko se popolnoma identificiramo z različnimi vlogami ali aspekti osebnosti, je lahko tudi neprijetno, vendar predstavlja prvi nujni korak k pretvorbi občutka notranje razdrobljenosti v bogastvo, iz katerega se lahko rodi prava enotnost.
Imeti se v oblasti
“Smo živa bitja z zmožnostjo izbire, vzpostavljanja odnosov, izvajanja sprememb v svoji osebnosti, v drugih, v okoliščinah.”
(Roberto Assagioli)
Obstaja notranji prostor, središče, enako oddaljeno in nevpleteno v mnogotere periferne komponente osebnosti, iz katerega se lahko opazujemo, razistovetimo od vseh minljivih in spremenljivih vsebin naše zavesti. Iz tega središča samozavedanja lahko upravljamo vse naše psihološke funkcije in postanemo gospodarji svojih dejanj.
Tu izkušamo svojo voljo – funkcijo, ki je v direktni povezavi z Jazom – ne v smislu prisile, temveč kot močno, modro in dobro energijo, ki se poraja v naši intimi in nam omogoča, da izbiramo in delujemo.
Spreminjati sami sebe
“Vsak lahko in mora iz živega materiala svoje osebnosti, ne glede na to, ali je to marmor, glina ali zlato, narediti predmet lepote, v katerem se lahko primerno manifestira njegov nadosebni Jaz.”
(Roberto Assagioli)
Poznavanje in posedovanje lastne notranje mnogoterosti nam razkriva potenciale, ki so ostali v senci, omogoča nam, da se spremenimo in v celoti izrazimo svoje talente.
Izkusimo nov občutek celovitosti in radosti, zaslutimo neskončne možnosti notranje rasti in zunanjega delovanja.
Stik z višjimi ravnmi naše psihe nam omogoča, da izkusimo, pa čeprav samo za nekaj kratkih trenutkov, stik z nadosebnim ali višjim Jazom, čigar odsev znotraj naše osebnosti je naš osebni jaz.
